Delo, ustvarjalnost

Usmeritev k delu in ustvarjalnosti ali domena dela in ustvarjalnosti je v jedru napredne in zdravo tekmujoče družbe. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

radovednost
participacija
kritično mišljenje
organizacijsko državljanstvo
odličnost
zanesljivost
podjetnost
skrb za okolje
delovna etika

 

Človeštvo ne bi bilo, kar je, če ne bi bilo izdelovanja in uporabe orodja. Med najboljšimi kazalci neke kulture je njena tehnologija. Orodja in tehnologije pa spet ne bi bilo brez dela in ustvarjanja. Delo in ustvarjalnost sta za človeka tako značilna, da je eden od najpogosteje citiranih antropoloških atributov oznaka Homo faber (“človek, ki dela”, po Hannah Arendt in Max Scheler). Tako sta pomembna in značilna, da ju upravičeno združujemo v eno temeljnih vrednotnih domen. Delo in ustvarjalnost sta pomembna pri oblikovanju značaja in osebnosti in sta neločljiv del človekovega poklicnega in podjetniškega delovanja, s tem pa tudi močno vpletena v poklicno, delovno in organizacijsko etiko ter poklicno, podjetniško in organizacijsko vodenje in upravljanje.

Če sta delo in delavnost tako pomembni in značilni kategoriji, da ju postavljamo visoko na vrednotnih lestvicah, velja to za ustvarjalno delo še posebej. Veliki dosežki človeštva so po pravilu rezultat ustvarjalnosti, ustvarjalnega dela. O vrhunskem ustvarjanju običajno govorimo v zvezi z umetniškim in znanstvenim ustvarjanjem, a ustvarjalnosti je veliko tudi v našem običajnem življenju. Najdemo jo povsod, kjer se pojavijo izvirne, vendar pa tudi izjemno učinkovite in uporabne rešitve nalog in problemov, ki so postavljeni pred nas. Ustvarjalnost pa je pogosto prav v zmožnosti, da vidimo vprašanja, uganke in probleme v stvareh, ki se zdijo večini samoumevne in neproblematične. Največji kreativni dosežki v zgodovini so izšli iz dvoma in problematiziranja samoumevnih “resnic”, če se le spomnimo Kopernika, Michelangela, Riemanna, Darwina, Wagnerja, Einsteina, Freuda, Picassa in tudi drugih revolucionarjev v znanostih in umetnostih. Ustvarjalnost se torej intimno povezuje z radovednostjo in kritičnim mišljenjem, pa tudi z odličnostjo in storilnostjo.

Delo in ustvarjalnost nam zlasti veliko pomenita, če sta povezana z drugimi vrednotnimi domenami. Pomislimo npr. na pošteno in nepošteno delo, na razliko med  svobodno ustvarjalnostjo in suženjskim delom, med individualnim in skupinskim delom. Delo in ustvarjalnost sta nedvomno povezana s humanostjo, integriteto, pravičnostjo, a tudi s skrbjo za sočloveka, za naravo in za okolje in sta pomembna pri ustvarjanju tradicije in kulture.

»Vsi imamo kdaj neumne misli, a le modri jih znajo zamolčati.«