Skrb za sočloveka

Usmeritev k socialni skrbi ali domena skrbi za sočloveka je v jedru države blagostanja. Označujejo jo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote:

vzajemno spoštovanje
družinska sreča
enakopravnost med spoloma
harmonija med generacijami
partnerstvo
solidarnost
skrb za otroke, starejše in osebe s posebnimi potrebami

 

Čovek je socialno bitje, njegov obstoj je odvisen od medsebojne pomoči, sodelovanja in skrbi za drugega. Tudi z evolucijskega vidika je mogoče obstoj človeškega rodu razumeti samo v luči uresničevanja potrebe po altruizmu in solidarnosti. Poleg kulture in verskih prepričanj tudi sama evolucija sili človeka bolj kot vsa druga bitja v družinsko življenje, partnerstvo, skrb za otroke in za starejše in v ustvarjanje harmoničnih odnosov med spoloma, generacijami ter ljudmi nasploh.

Skrb za sočloveka je pomembna postavka vseh velikih kultur in civilizacij, tudi vseh najpomembnejših verstev, vključno s krščanstvom, kjer se povezuje z ljubeznijo kot najvišjo krščansko vrednoto in je neposredno zajeta v konceptu ljubezni do bližnjega.  Kot vrednotna kategorija je skrb za sočloveka sestavni del vseh pomembnejših socialnih nazorov in filozofij, za nekatere med njimi je nedvomno poglavitna sestavina.

Brez visoko postavljene ljubezni in spoštovanja do sočloveka si ne moremo predstavljati družbe blaginje in socialne države. Takšno oznako zasluži le družba, kjer je skrb za sočloveka med njenimi temeljnimi vodili. Skrb za sočloveka je tako ali drugače vsebinsko povezana z vsemi drugimi vrednotnimi domenami, še posebno pa seveda s humanostjo, kulturo, univerzalizmom ter spoštovanjem življenja, zdravja, narave in okolja. Brez poudarjene skrbi za sočloveka si težko predstavljamo modrost in znanje, pravičnost in integriteto, pa tudi dobro tradicijo in ustvarjalnost.

»Moder človek varčuje s časom in besedami.«